Blagovna znamka SITAR 1920 letos praznuje 102 leto. Skoraj jih ne bi. Po treh generacijah prehajanja iz roda v rod bi se zgodba skoraj končala v zadnjem, stotem letu. V stari mojstrski obrtni delavnici z bogato zgodovino sva prijateljici Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković prepoznali muzejsko vrednost v dediščini, tradiciji in izkušnjah, v zgodbah in anekdotah, ki jih pripoveduje. Z nujo po pripovedovanju Sitarjeve zgode naprej in z željo po nadaljevanju obrti, prejemanju in prenašanju izumirajočega znanja na naslednje generacije, sva prijeli bika za roge.
BLAGOVNA ZNAMKA
Manj je več. Kakovostni in trajnostni izdelki ter brezčasen dizajn dajejo izdelkom dolgo življenjsko dobo. Z lokalnim povezovanjem z drugimi obrtniki, kot so tiskarji, mizarji, grafični oblikovalci, slikarji, ilustratorji itd., spodbujamo razvoj okolja, v katerem živimo in delujemo. Trudimo se izdelovati in delovati na najbolj odgovoren način. Zasledujemo etiko premišljene potrošnje.
Za izdelovanje uradnih štampiljk državnih organov in institucij imamo pridobljeno uradno dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve RS.
Naše usluge in izdelke lahko naročate in izbirate v naši delavnici na Resljevi 6a, v spletni trgovini ter po e-pošti info@sitar.si. Vabljeni tudi na kavo. Psi in druge prijazne živalke, dobrodošle!
ZGODOVINA
S 102. letno tradicijo smo najstarejši izdelovalci štampiljk. Leta 1920 je Ciril Sitar ustanovil pečatoreznico in graversko podjetje skupaj s Cirilom Svetkom. Leta 1931 je ustanovil še tiskarno Grafika, ki jo je vodil do začetka 2. svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno je mojster Sitar v okupirani Ljubljani na skrivaj izdeloval italijanske in pozneje nemške štampiljke, s katerimi so izdelovali ponarejene dokumente, poleg tega pa je tiskal tudi protifašistične letake. V decembru 1946 je bila tiskarna nacionalizirana, da bi se preživljal, so mu pustili pečatoreznico. Po vojni je moral Sitar tiskarske stroje odkupiti od države, ki jih je nacionalizirala, v tiskarni pa je imel tudi učne delavnice, kjer so se izobraževali gluhi in naglušni delavci, saj je bil Sitar kot gluhonem in kot ustanovitelj Društva gluhonemih Slovenije, izrazito aktiven v izobraževanju in izboljšanju pogojev gluhih. Do prihoda telefona so bili v delavnici zaposleni gluhi. Sitar je delavnico predal v vodenje hčerki Mariji Blejec, ki je družinski posel predala naprej hčerama Barbari Blejec in Ireni Blejec Honsič. Delavnica je danes s svojo 100 letno dediščino in situ muzej.
Ljubljana, 2022
Hvala, ker z nami ohranjate kulturno dediščino mesta Ljubljane in obstanek naše delavnice.
Jelena in Minea Sončan